Odločili ste se za napačen študij ali poklic. Kaj pa zdaj?
Kot prvo, naj vas potolažimo. Še zdaleč niste edini.
Poznamo mlado žensko, ime ji je Mateja. Mateja je študirala informatiko, vendar po končanem študiju ni imela prav nobene želje, da si poišče zaposlitev v tej panogi. Dejstvo, da je za študij porabila kar nekaj let svojega življenja in spoznanje, da si dela z računalniki pravzaprav ne želi, jo je spravljal v obup. Ko je po nekaj mesecih žalovanja nad svojo odločitvijo za študij informatike imela dovolj, se je namesto brezplodnega obupovanja in prepričevanja same sebe, da za informatiko pravzaprav nikoli ni bila nadarjena in da ji stvar pač ne gre od rok, odločila, da si enostavno poišče novo kariero In sicer izključno na podlagi tega kar je v tistem trenutku vedela o sami sebi in tem, kaj si v življenju zares želi početi.
Tukaj je nekaj stvari, ki jih je Mateja v teh nekaj težkih mesecih ugotovila in utegnejo tudi vam pomagati na popolnoma novi in neznani poklicni poti. Sploh, če ste v podobni situaciji kot mlada računalničarka. Torej, če vas vaš formalni poklic ne veseli več, ste zgrešili smer študija, na želeni študij niste bili sprejeti ali pa enostavno ne najdete zaposlitve, ki bi bila skladna z vašo izobrazbo.
Najprej ugotovite, kaj vam pravzaprav največ pomeni!
Ko je Mateja ugotovila, da si ne želi programiranja, se je osredotočila na to, da izve, zakaj pravzaprav si tega dela ne želi.
Delo z informacijsko tehnologijo ji pravzaprav nikoli ni bilo tako tuje samo po sebi, nekako ji je njen odnos z računalnikom, kjer sta skupaj ustvarjala nove spletne strani in programe, pomenil tudi nekakšno zadovoljstvo. Vendar kljub temu, se na fakulteti in v dosedanjih zaposlitvah s področja informatike ni počutila udobno.
Prvič se ji je zazdelo, da je z njeno poklicno potjo nekaj narobe, ko ji je delodajalec prve zaposlitve povedal, da bo v njeni bodoči službi delala v tihem in pravzaprav ne preveč dinamičnem delovnem okolju. Ker je potrebovala zaposlitev, je delovno mesto sprejela, kljub temu, da si je po tiho želela službo, kjer so sodelavci aktivni, med sabo sodelujejo, si izmenjujejo mnenja in tako tudi ustvarjajo prijetno delovno vzdušje.
Mateja sicer pozna kar nekaj programerjev, ki si zgovorni in družabni, ampak je ugotovila, da je po večini v sami informatiki predvsem ogromno individualistov. Delo samo po sebi v bistvu čisto zares zahteva, da se zaneseš le nase in na svoj računalnik. Mateja pa je ugotovila, da si želi delati v dinamični skupini, kjer so neprestane interakcije med sodelavci. Rada ima timsko delo, torej okolje, ki je zelo socialno. Tu je najbolj uspešna in najboljše dela. Tega pa pri programiranju, s čimer se je sicer trenutno ukvarjala, po njeni oceni ni bilo veliko.
Ste kdaj pravzaprav razmišljali, kakšno delovno okolje vas najbolj motivira? Če ne, bi se lahko zamislili. Vsekakor pomaga pri temu, kako dobri smo pri delu in kako radi gremo zjutraj v službo. Vsakdo, ki mu trenutna zaposlitev ne prinaša veselja in zadovoljstva, bi se moral vprašati po razlogih nezadovoljstva. Kaj vas onesrečuje. Ali je to delovno okolje, sodelavci, delovne naloge, ki jih opravljate dan za dnem, morda razmerje delo in prosti čas (družina), … Razumeti kakšni delovni pogoji so idealni za vas je ključno za iskanje najboljših delovnih mest, kjer boste najbolj uspešni.
Bodite iznajdljivi in inovativni.
Ne razmišljajte, kot ljudje pred in za vami.
Ko imate (ali pa nimate) izkušnje s področja dela, kjer kandidirate za zaposlitev, ste lahko zanimivi za delodajalca. Vsak iskalec zaposlitve se je že znašel v paradoksni situaciji, ko je potreboval izkušnje za določeno delovno mesto in hkrati je potreboval to delovno mesto, da dobi izkušnje. Velikokrat delodajalec išče delavce, ki so se pripravljeni učiti in ne samozadostne stajo strokovnjake, ki menijo, da znajo že vse, kar bi morali znati v svoji karieri.
Sprijaznite se s tem kar je bilo.
Kar je bilo, je minilo, zdaj je čas, da greste naprej.
Raznolikost v delovnem okolju je vedno dobrodošla, ampak s tem ne mislimo le kar se tiče spola, starosti in narodnosti. Delodajalcu lahko predstavlja veliko prednost, če ima zaposlene delavce z različno izobrazbo, izkušnjami in predznanjem. Tako so kot ekipa bolj iznajdljivi in se lahko določenim problemom približajo z različnih zornih kotov in istočasno vidijo več raznolikih rešitev. Na ta način je težava v delovnem procesu rešena hitreje in veliko bolj kakovostno kot bi bila sicer.
Torej, ko iščete zaposlitev na popolnoma novem področju, poskrbite za to, da boste svojo prejšnje delo v drugi stroki delodajalcu predstavili kot prednost in vašo dodano vrednost.
Mateja na primer zdaj že več let dela v marketingu in je prepričana, da so ji leta, ko je delala v informatiki dala izjemne izkušnje, ki ji pridejo prav na novem delovnem mestu. Ravno zaradi preteklega dela v informatiki ji sedanji delodajalec zaupa marketinške projekte, ki jih sicer ne bi dobila. Veliko lažje tudi razume in tudi bolj učinkovito sodeluje s sodelavci, ki v istem podjetju opravljajo programerska dela.
Izpostavite svoje prednosti.
Kakorkoli že svojo prejšnjo izobrazbo predstavljate kot prednost, ne pozabite navesti konkretnega primera, kako bi določen problem bolje rešili s tem svojim dodatnim znanjem. V vsaki situaciji verjemite v to, da vam prejšnje izkušnje dajejo prednost in da tako pozitivno izstopate iz množice ostalih kandidatov, kjer so si vsi bolj ali manj izobrazbeno enaki.
Nekateri si te odločitve ne drznejo sprejeti celo življenje, čeprav v sebi čutijo, da bi jih kariera na nekem drugem področju osrečila. Vendar ne bodite tako neodločni. Če zjutraj, ko pridete na trenutno delovno mesto, ne vidite nobenih poklicnih izzivov, načrtov za prihodnje dni, mesece in leta in ne čutite, da se boste v trenutni službi še kaj novega naučili, je vsekakor čas za spremembo.
Razmislite kaj želite.
In če pri sebi lahko razmislite in ugotovite kaj je tisto, kar si želite, izkoristite svoja morebitna poznanstva in znanje, ki ste ga do sedaj nabrali ter se začnite ukvarjati s tistim, kar vas notranje izpopolnjuje in poklicno osrečuje.
Mateja, ki smo jo v tem članku navedli kot primer osebe, ki si je drznila tvegati spremembo na svoji karierni poti, pravi, da ne glede da to, kako težko je bilo po štirih letih študija informatike začeti s popolnoma novim poklicnim področjem, svoje odločitve ni nikoli obžalovala.
Sama pravi, da je spoznala, da fakulteta ni namenjena izključno temu, da se človek tam nauči določene praktične stvari, kako delati v svojem poklicu. Namen formalne izobrazbe je predvsem razvoj kritičnega razmišljanja in sposobnosti reševanja kompleksnih problemov. Ko se tega naučimo, lahko delamo na več različnih področjih, kjer si pomagamo s svojimi spretnostmi naučenimi v šoli.
Meni, da če se ozre na preteklost in svojo poklicno pot, ter prešteje vsa vrata, ki so se ji odprla po študiju informatike (in tudi zaradi študija), svoje odločitve ne obžaluje in bi (če bi bilo potrebno) vse skupaj ponovila še enkrat.
Foto: unsplash
